{"id":862,"date":"2026-05-22T20:00:13","date_gmt":"2026-05-22T20:00:13","guid":{"rendered":"https:\/\/vipavawomen.com\/?p=862"},"modified":"2026-06-10T15:06:58","modified_gmt":"2026-06-10T15:06:58","slug":"pripovedi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/2026\/05\/22\/pripovedi\/","title":{"rendered":"Pripovedi"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"862\" class=\"elementor elementor-862\">\n\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-61675dd elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default parallax_section_no qode_elementor_container_no qode-content-aligment-left\" data-id=\"61675dd\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-7542f155\" data-id=\"7542f155\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6d527b9e elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"6d527b9e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<h5>Glasovi Vipavskih \u017eensk: zgodbe, ki ne smejo utihniti<\/h5>\n<p>Vsaka pot ima svojo zgodbo. V projektu <em>Po poteh Vipavskih \u017eensk<\/em> smo \u017eeleli ohraniti spomin na \u017eenske, ki so neko\u010d pe\u0161 prehodile dolge razdalje med Vipavsko dolino, Gorico, Trstom, Reko in drugimi mesti, da bi prodale doma\u010de pridelke in s svojim delom prispevale k pre\u017eivetju dru\u017ein.<\/p>\n<p>Ker \u0161tevilnih teh zgodb ni mogo\u010de najti v knjigah ali arhivih, smo se odlo\u010dili, da jih zabele\u017eimo skozi pri\u010devanja ljudi, ki se teh \u010dasov \u0161e spominjajo. Nastal je dokumentarni video, v katerem svoje spomine delijo \u0161tirje pripovedovalci: <strong>Dora Premrl, Marija Sosi\u010d, Gabrijela Rustja in Jo\u017eef Kre\u010di\u010d<\/strong>.<\/p>\n<p>Njihove pripovedi razkrivajo vsakdanje \u017eivljenje \u017eensk v prvi polovici 20. stoletja. Izvemo, kaj so nosile na tr\u017enice, kako dale\u010d so hodile, koliko \u010dasa so trajale poti in kak\u0161ne so bile razmere na teh dolgih poteh. Spominjajo se \u017eensk, ki so \u017ee kot dekleta hodile bose, na hrbtu nosile te\u017eke ko\u0161are s sadjem, zelenjavo, jajci, vinom ali drugimi pridelki ter prehodile ve\u010d deset kilometrov, pogosto v vseh vremenskih razmerah.<\/p>\n<p>Pripovedovalci opisujejo poti proti Gorici, Trstu in celo Reki, kjer so Vipavke prodajale svoje izdelke in kupovale dobrine, ki jih doma ni bilo mogo\u010de dobiti. Njihove zgodbe pri\u010dajo o izjemni vztrajnosti, iznajdljivosti in delavnosti \u017eensk, ki so bile pomemben, a pogosto spregledan del lokalnega gospodarstva.<\/p>\n<p>Posebna vrednost videa je v osebnih spominih, ki zgodovino pribli\u017eajo na \u010dlove\u0161ki in \u010dustveni ravni. To niso le podatki o poteh in trgovini, temve\u010d zgodbe o dru\u017einah, skupnosti, medsebojni pomo\u010di in vsakodnevnih izzivih \u017eivljenja v Vipavski dolini.<\/p>\n<p>Z dokumentiranjem teh pri\u010devanj smo ustvarili pomemben digitalni arhiv ustne dedi\u0161\u010dine, ki bo ohranil spomin na generacije \u017eensk, katerih delo je pomembno oblikovalo identiteto Vipavske doline. Njihovi glasovi danes ponovno odmevajo po poteh, ki jih raziskujemo pe\u0161 ali s kolesom, in nas opominjajo, da so za vsako potjo ljudje, njihove zgodbe in njihove \u017eivljenjske izku\u0161nje.<\/p>\n<p>Vabljeni k ogledu videa in odkrivanju zgodb, ki so desetletja \u017eivele predvsem v spominih ljudi, danes pa postajajo del skupne dedi\u0161\u010dine Vipavske doline.<\/p><p><br><\/p>\n<p><iframe title=\"YouTube video player\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/aGBz7K0KZNs?si=9vjZZIvzHwUxTSh0\" width=\"560\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong><br><\/strong><\/span><\/p><p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>Jo\u017eef Kre\u010di\u010d<\/strong>: &#8220;\u017dal je veliko teh informacij od\u0161lo v pozabo. Ljudje, ki so to izvajali, jih ni ve\u010d \u2013 \u017ee dolgo ne. Mi smo nekako druga ali tretja generacija, ki je o tem nekaj sli\u0161ala.&#8221;&nbsp;<\/span><\/p>\n<p><strong>Marija Sosi\u010d<\/strong>: &#8220;Ker so imeli fa\u0161isti v \u0160tanjelu postojanko, niso smeli nobenega videti, noben ni smel hoditi, da bi oni videli. In, \u010de smo \u0161li, smo mogli na pal\u010dko zvezati eno belo cunjo.&#8221;<\/p><p><br><\/p>\n<p><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-935 size-large alignnone\" src=\"https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-1024x307.jpg\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"307\" srcset=\"https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-1024x307.jpg 1024w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-300x90.jpg 300w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-768x230.jpg 768w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-1536x461.jpg 1536w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-700x210.jpg 700w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci-1100x330.jpg 1100w, https:\/\/vipavawomen.com\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/pripovedovalci.jpg 2000w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/p>\n<hr>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">&nbsp;<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">Da ne bi pozabili, Planina pri Ajdov\u0161\u010dini (obi\u010daji in recepti na\u0161ih prednikov), 2005<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u201c<\/span><span style=\"font-weight: 400;\">Skoraj vsaka hi\u0161a je namre\u010d poleg bivalnih prostorov imela tudi \u0161talo (hlev), v kateri je bila vsaj ena krava s teli\u010dkom. Tako je bilo doma dovolj mleka. Za pribolj\u0161ek so gospodinje v pini naredile tudi puter (maslo), ki so ga najve\u010dkrat prodale branjevkam, te pa naprej v Trst. Branjevke so prihajale iz Gaberij in Branice. Da je gospodinja zaslu\u017eila nekaj lir, s katerimi je kupila sol, sladkor in najnujnej\u0161e za otroke, je poleg putra prodala \u0161e jajca, pr\u0161ut, koko\u0161i in druge pridelke.\u201d<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">&nbsp;<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">Ogenj na kamnu &#8211; \u017divljenje ob ognji\u0161\u010du na Krasu in tr\u017ea\u0161kem pode\u017eelju, 2002<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">Vesna Gu\u0161tin Grilanc<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u201cDan za dnem se je na ognji\u0161\u010du segrevalo mleko, ki so ga mlekarice zgodaj zjutraj dnevno nosile prodajat v Trst. Mleko so segrevale, da je bilo bolj obstojno in da so posnele smetano, ki so jo najprej v pinji stolkle, jo potem scvrle in pridobile zelo \u010dislano maslo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Mleko smo grele zve\u010der, kadar je bilo kuhanje pri kraju in se je od celodnevnega kurjenja ustvarilo kar precej oglja. Pozorne smo morale biti, da ni ogenj prasketal in ustvarjal ogorkov ter da ti niso padali v mleko, kajti to je moralo biti \u010disto, neopore\u010dno. Zato smo tudi pazile, da nismo pretirano drezale v ogenj. Bog ne daj, da bi stranke dobile kaj umazanije v mleku, prebrale bi si mlekarco. Greli smo le jutranjo in opoldansko mol\u017eo, ve\u010derne pa ne. Nekaj surovega mleka je moralo biti, kajti \u010de bi pobrale vso ma\u0161\u010dobo, bi pri kontroli tvegale kazni. Ampak nekako smo se morali pre\u017eivljati tudi mi in maslo je bilo dragoceno in \u010dudovito dobro. Hranili smo ga v posebnih loncih in vazah in ga uporabljali samo za posebne prilo\u017enosti in pri bolj imenitni hrani.&nbsp;<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">V hi\u0161i so imele glavno besedo \u017eenske, saj so se vsa gospodinjska dela opravljala prav okrog ognji\u0161\u010da in pe\u010di. Pranje perila je bilo poleg kuhanja in peke kruha eno izmed tolikih opravil, ki so jih \u017eenske po\u010dele v hi\u0161i.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Slovenske perice so skupaj s kru\u0161aricami in mlekaricami stoletja dobro slu\u017eile tr\u017ea\u0161kemu mestnemu prebivalstvu in s pi\u010dlim zaslu\u017ekom, nemalokrat edinim dru\u017einskim dohodkom, pomagale pre\u017eivljati \u0161tevilne revne dru\u017eine.&#8221;<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">&nbsp;<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">Mlekarice, potovke in prevozniki na poti v Trst &#8211; Dr. Stanislav Ren\u010delj, 2021<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u017dene so se v\u010dasih pridru\u017eile mo\u017eem, ki so z vozom peljali drva v Trst<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Mlekarice, ki so prihajale v Trst, so sproti kupovale, kar so potrebovale doma in kar so jim naro\u010dili sosedje. V Trstu so kupovale blago in ga prodajale na obmo\u010dju Krasa in Brkinov. Njihov zaslu\u017eek je bil pribitek (mar\u017ea) na blago, ki so ga prodale. Nekatere trgovke so uradniki koristili za prenos listnin.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Za \u010dasa Avstro-Ogrske so v Trstu cenili tudi druge pridelke iz Krasa. Prvi denar &#8211; soud &#8211; so zaslu\u017eili s prodajo zgodnjih \u010de\u0161enj, dobro je \u0161lo v promet zgodnje grozdje, jabolka, hru\u0161ke &#8211; je\u010dmenovke in p\u0161enice ter pravi kostanj.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Te pridelke so nosile pe\u0161 z jerbasom na glavi.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Rizi\u010dno je bilo trgovanjem z \u017eganjem &#8211; \u0161nopcem. Steklenice s \u0161nopcem so skrili v vr\u010de z mlekom. Kogar je in\u0161pekcija ujela, je pla\u010dal globo 20 lir ali pa je moral odsedeti \u0161tiri dni v zaporu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Sprva so nosile prodajat v Trst, kasneje pa v bli\u017eini Tr\u017eo\u010d, ki se je za\u010del razvijati.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Kmetice iz Vipavske doline so znosile v Trst najve\u010d jajc in surovega masla. Nosili so tudi moko. Peki v Trstu so bili Vipavci. Na Vipavskem so bile znane brangarce iz vasi Gaberje. Zbirale so jajca, surovo maslo, pr\u0161ute in druge pridelke ter jih nosile naprodaj.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Mleko s Krasa je bilo bolj cenjeno od furlanskega &#8211; la\u0161kega mleka.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Prodaja mleka je dajala zagon \u017eivinoreji in je predstavljala reden in dostikrat edini vir dohodka. Tega so se \u017eene mo\u010dno zavedale. Samo od borne zemlje se ni dalo pre\u017eiveti. S te\u017ekim srcem so se matere lo\u010devale od otrok, ko so odhajali slu\u017eit h gospodi. Pri hi\u0161i je bilo veliko la\u010dnih ust, vsi so zahtevali svoje in \u010dakali, kaj jim bodo prinesle iz Trsta. Bile so var\u010dne, sebi niso privo\u0161\u010dile pribolj\u0161ka. Slo\u017enost v dru\u017eini jim je dajala mo\u010d.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u201cMoja nona je nosila mleko na glavi, v plenirju z vr\u010di. \u0160la je pe\u0161, kolikokrat, leto za letom. Jaz sem mlekarila 40 let. Na\u0161a kmetija je imela tudi do 130 litrov mleka na dan\u201d se spominja Franca.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">&nbsp;<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><em><span style=\"font-weight: 400;\">Slovenske mlekarice v Tr\u017ei\u010du &#8211; Karlo Mu\u010di\u010d, 1997<\/span><\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Primorske \u017eenske, vajene trgega dela, so s svojo podjetnostjo marsikaj odlo\u010dilno prispevale k pre\u017eivetju lastnih dru\u017ein, pa najsi so bile to \u0160avrinke, ki so na oslih tovorile pridelke iz Istre v Trst, ali t.e. Aleksandrinke, si so z gori\u0161ko-vipavskega konca odhajale v Egipt kot dojilje, slu\u017ekinje in dru\u017eabnice.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u201cUpam, da njihova pri\u010devanja o kilometrskem pe\u0161a\u010denju po golih, pra\u0161natih skalnih stezah, s plenirji na glavi in s kolesi, katerih obremenitev je ve\u010dkrat presegala dvajset kilogramov, ne bodo romala v pozabo, tako da bo sled njihovega \u010dasa in dejavnosti ostala v spominu kot prispevek k zgodovinskemu pri\u010devanju dobe, ki jo je dana\u0161nji razvoj \u017ee izbrisal.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Nekatere so verjetno za\u010dele delati kot kro\u0161njarke, ki so se oskrbovale v oddaljenih vasicah in so nato trgovale v Gorici ali v Trstu, kamor so hodile pe\u0161. Vsekakor so morale opravljati \u0161e obi\u010dajno hipno, materinsko in vzgojno delo. Njihov odhod od doma predstavlja prvi primer emancipacije \u017eensk, ki so niso ve\u010d podrejale tedanji patriarhalni dru\u017einski ureditvi, v kateri je odlo\u010dal mo\u017e oz. o\u010de.&nbsp; (prof. Stefano Piredda)<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Pozabljamo pa na na\u0161e matere, tete, sosede, sestri\u010dne in druge umrle in \u0161e \u017eive \u017eenske: \u010detudi niso bivstveno vplivale na usodo sveta, so bile izredno pomembne za usodo kra\u0161kega \u010dloveka in velike branilke slovenskega jezika pri vzgoji svojih otrok. Mnoge so bile prave mu\u010denice, ker so \u017ertvovale svoja najlep\u0161a leta grenkemu kruhu mlekarjenja. Za marsikatero dru\u017eino je bil to tudi edini vir zaslu\u017eka, zaradi katerega so ve\u010dkrat celo odtegnile mleko ustom svojih lastnih otrok.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vloga slovenskih gospodinj in \u017eena v prej\u0161njem stoletju je na Primorskem vzbudila zaslu\u017eeno pozornost, ki je privedla do demitizacije pojma Lepe Vide in primerno ovrednotila lik \u017eenske. \u2026 tudi o Aleksandrinkah in \u0160avrinkah, ki so bile nekak\u0161ne sezonske emigrantke, ter o \u0161kedenjskih kru\u0161aricah, pe\u0161kadorkah, pericah, ruo\u0107naricah (prodajalk cvetja) in slu\u017ekinjah. Ve\u010dina tej je dan za dnem z velikim pogoumom dobr\u0161en del svojega \u017eivljenja odhajala iz svojega varnega okolja v negotovi svet. S tem so markantno dokale svojo podjetnost, sposobnost in pogum.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vsekakor je izhod iz doma\u010dega hrama pomenil prvo emancipacijo \u017eensk, ki so \u0161le prvi\u010d v tuji svet.&nbsp;<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Glasovi Vipavskih \u017eensk: zgodbe, ki ne smejo utihniti Vsaka pot ima svojo zgodbo. V projektu Po poteh Vipavskih \u017eensk smo \u017eeleli ohraniti spomin na \u017eenske, ki so neko\u010d pe\u0161 prehodile dolge razdalje med Vipavsko dolino, Gorico, Trstom, Reko in drugimi mesti, da bi prodale doma\u010de pridelke in s svojim delom prispevale k pre\u017eivetju dru\u017ein. Ker \u0161tevilnih teh zgodb ni mogo\u010de najti v knjigah ali arhivih, smo se odlo\u010dili, da jih zabele\u017eimo skozi pri\u010devanja ljudi, ki se teh \u010dasov \u0161e spominjajo. Nastal je dokumentarni video, v katerem svoje spomine delijo \u0161tirje pripovedovalci: Dora Premrl, Marija Sosi\u010d, Gabrijela Rustja in Jo\u017eef Kre\u010di\u010d. Njihove pripovedi razkrivajo vsakdanje \u017eivljenje \u017eensk v prvi polovici 20. stoletja. Izvemo, kaj so nosile na tr\u017enice, kako dale\u010d so hodile, koliko \u010dasa so trajale poti in&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-862","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/862","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=862"}],"version-history":[{"count":46,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/862\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":962,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/862\/revisions\/962"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=862"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=862"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/vipavawomen.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=862"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}